Aleš Kravos

fotograf
ambasador studia
Aleš Kravos
»Hobi postane strast, strast postane ljubezen... Ljubezen do trenutka, ujetega v objektiv za vedno... Dobrodošli v paleti mojih trenutkov.«

Aleš Kravos je arhitekt računalniških poslovnih rešitev zadnjih 30 let. Uspešno je projektiral poslovno programsko opremo na področju časopisne dejavnosti, kjer je avtor naročniških sistemov vseh večjih časopisno-založniških hiš na področju Slovenije in širše. Svoje programske rešitve je implementiral tudi na področju zborničnega dela v zdravstvu.

Poleg računalništva je v zadnjih letih našel nove izzive v fotografiji. Fotografija se je pričela kot nadaljevanje družinske tradicije arhivske fotografije, ki pa je prerasla v pomemben del življenja. Ob odličnih mentorjih je vložil veliko časa v raziskovanje skrivnosti fotografije. Začetki so bili predvsem v landscape motivih, s časom pa se je profiliral kot portretni fotograf. S svojim pogledom skozi objektiv je iskal tisto, kar se v osebi skriva za njenimi očmi. Od tod tudi naslov njegove prve uspešne samostojne razstave »People and personalities« ob koncu leta 2018, v okviru katere je predstavil zbirko portretov v črno-beli tehniki. Redno so njegove fotografije objavljene v najbolj brani slovenski fotografski reviji »Digitalna kamera«, kjer je bil njegov portfolio oktobra 2018 tudi širše predstavljen.

Vsak fotograf se skozi leta nekako izoblikuje in zgradi svoj osebni slog. Aleš Kravos zase pravi, da je na začetku užival (in še vedno uživa) v pokrajinski fotografiji. Privlačijo ga močnejši kontrasti neba, saj dolgočasne modrine ne mara preveč. A ne glede na vse lepote narave je kasneje odkril portretno fotografijo. Zanjo pravi, da je lahko izredno močna pri odkrivanju, kaj se v osebi skriva za njenim pogledom. Spoznal je nekaj izrednih mentorjev, ki so mu odpirali obzorja s svojimi delavnicami. Pravi, da je bilo neverjetno je spoznanje, koliko dela je velikokrat vloženega v nastanek ene same fotografije. Nepoznavalec razmišlja le o fotografu, ki naj bi samo pritisnil na sprožilec. Skrito pa ostaja izredno delo asistentov, make-up umetnikov, frizerjev, retušerjev … in modelov, ki zgodbo ene fotografije sestavijo v celoto. Pogoj za uspeh sta prava kemija in zaupanje, ki mora vladati med fotografom in modelom. 

Posebna zgodba je Aleševa samostojna razstava ob življenjskem jubileju. Pravi, da ga še danes polni energija obiskovalcev na otvoritvi, ki so se veselili z njim. Zaradi teh neprecenljivih občutkov se vsekakor ne namerava ustaviti. Skupaj z mentorico Urško Košir in ekipo mladih ustvarjalnih ljudi soustvarja prekrasno novo zgodbo v Studiu Železna – Postaji navdiha.

Kot prvega in najpomembnejšega mentorja pa navaja svojega očeta. Kar 40.000 skrbno urejenih fotografij v številnih albumih je njegova neprecenljiva zapuščina. Ker jabolko ne pade daleč od drevesa, Aleš nadaljuje tradicijo in je arhivsko družinsko fotografijo zajel z veliko žlico, da bo lahko tudi njegov sin Mark nekoč tako podoživljal svoje življenje. Zadnje čase sta z očetom zamenjala vlogi fotografa in modela. V očetovih portretih je zarisano njegovo celo življenje, katerega del so tudi Aleševe zgodbe in posebni trenutki. Zato je vsaj toliko, kot je to očetov portret, v enaki meri tudi Alešev.

Dobrodošli torej v paleti Aleševih trenutkov.